Je konec uspešne tekaške kariere res konec življenja?
Več tisoč greyhoundov se vsako leto skoti na Irskem. Tisti, ki po končanem treningu pričnejo s tekmovanji, so redki. Dobrih in uspešnih tekačev je seveda še manj.
Razlogov, zaradi katerih se greyhounde izključi iz igre, je veliko: nekateri niso dovolj hitri, drugi nimajo dovolj izraženega plenilskega nagona, pri nekaterih so vzrok utrujenost, poškodbe itd.
Le peščica greyhoundov zmore zaključiti uspešno tekaško kariero zaradi svoje starosti. Ti psi so se od drugih razlikovali po marsičem – bili so hitrejši, močnejši, nenazadnje bolj zdravi in disciplinirani od svojih sotekmovalcev. Ne glede na vse – bili so prvaki. Zaradi svojih kvalitet so bili v ponos in radost svojim lastnikom. Žal tudi za ta bitja konec tekaške kariere pomeni konec njihovih življenj – običajno so pri tem stari komaj 5 let. Na tej točki jim preostane edino upanje, da bodo uvrščeni med peščico tistih, ki bodo dobili svoje domove. Čeprav jim zavetje ponudi katero izmed zavetišč za živali, pa njihove tekme še ni konec.
Žalostno je, da so prav njihove izjemne sposobnosti (zaradi katerih jih tekaška industrija imenuje »psi s šesto prestavo«) krive za to, da dom iščejo v zrelih letih svojega življenja. Prav zaradi kakšne preživele pomladi več večina ljudi ni pripravljena v svoj dom sprejeti veterana, čeprav starega komaj 5 ali 6 let. In čeprav je pred njim še polovica življenja.
Ali so odsluženi hrti tekači drugačni kot drugi greyhoundi?
Odsluženi hrti tekači se od običajnih hrtov, ki jih je mogoče kupiti pri rejcih, ločijo le po tem, da do posvojitve niso dobili priložnosti, da bi živeli kot hišni ljubljenčki. Imajo zavidanja vredne rodovnike, so odličnega zdravja in so med svojo tekaško kariero pokazali vse, kar znajo, pri tem pa zaslužili veliko denarja za svoje skrbnike in omogočili nadaljnji razvoj novih generacij greyhoundov. Prav zaradi svoje preteklosti, ki ni bila zavidanja vredna, so njihovi posvojitelji in s tem “rešitelji” deležni veliko več vdanosti in hvaležnosti, ki ju bi sicer lahko prejeli od psa, ki mu je lagodno in udobno življenje hišnega ljubljenčka dano od vsega začetka ter s tem samoumevno.
Domneva, da so odsluženi hrti tekači ob koncu svoje bleščeče kariere slabega zdravja in brez moči ter da nimajo ničesar več, kar bi lahko ponudili, je povsem napačna. Res je, da so nehati tekmovati, ampak ali bi si kdo upal trditi, da je na primer bivši atlet Carl Lewis v slabi fizični kondiciji? Najverjetneje je njegova postava še vedno boljša kot postava povprečnega 20-letnika.
Nekdanji prvaki hrepenijo po življenju, v katerem bi bili obravnavani kot družabniki, kar si po vsem, kar so dosegli, tudi zaslužijo. Kljub »starejšemu letniku« še vedno upajo na svojo srečo. Še vedno so se pripravljeni dokazati kot odlični družinski člani v sproščenem domu. Vse, kar potrebujejo, je priložnost. Pomagajte jim. Naj osvojijo zmago na najpomembnejši tekmi – tekmi za svoj dom in življenje, v katerem jim ne bo več treba tekmovati.